»Predlog se posreduje na Evropsko komisijo, kajti ta bo na koncu tista, s katero se bomo morali spet dogovarjati, ali nam bo odobrila prostovoljni režim ali pa ne.«
»Za doseganje okoljskih ciljev je nujna omejitev intenzivnosti na teh območjih, pri čemer se vlada zaveda, da omejitve ne bi smele onemogočati dejavnosti kmetovanja na teh območjih, prepričani pa smo, da lahko odgovorna družba cilje doseže tudi s prostovoljnim izpolnjevanjem dogovorov.«
»Ali lahko država na lastnini, ki je zavarovana z ustavo, sprejema takšne režime? Mi v državnem svetu pripravljamo določeno gradivo za presojo ustavnosti, ker menimo, da je to protiustavno.«
»Ne morem pa znebiti vtisa, da tako, kot je včasih veljalo v nekdanji Jugoslaviji, da se v Beogradu zakoni pišejo, v Zagrebu berejo, v Sloveniji se pa izvajajo, zdaj velja, da se v Bruslju nekaj napiše in še preden se napiše, mi že skočimo. Pa smo še bolj pridni, kot bi bilo treba.«
»Poglejmo in primerjajmo razmere izpred nekaj let. Ne moremo zanikati, da prihaja do posledic v naravnem okolju, tako zaradi kmetijstva kot zaradi nas samih. Začnimo pri sebi.«
»Glede višine plačil Natura 2000 je Groznik Zeiler menila, da jih bodo morali nasloviti kmetijski strokovnjaki in ministrstvo za kmetijstvo pri izvajanju strateškega načrta skupne kmetijske politike.«
»Če so strokovnjaki ugotovili, da je glavna grožnja npr. intenziviranje kmetijstva – kar v primeru travnikov pomeni, da se jih kosi denimo več kot štirikrat na leto in se jih intenzivno gnoji – in jih začneš bolj ekstenzivno obdelovati, si odstranil eno od glavnih groženj za določeno vrsto.«
»Zaradi obilice padavin v letošnji pomladi prihaja do razmočenosti terena, kar otežuje obdelavo površin. Košnja brez poškodb travne ruše in s tem traviščnega habitata namreč praktično ni mogoča.«
»Ena iz možnih rešitev je, da se cilje doseže s prostovoljnimi ukrepi. Žal pa izkušnje kažejo, da na ta način naravovarstveni cilji niso bili doseženi.«
»Uberemo lahko pristop, da ta soočanja predstavimo kot konflikte in čakamo, kdo bo v tem konfliktu zmagal. Lahko pa uberemo drugačen način. In sicer, da ugotovimo, da gre za nekaj, kar neizogibno prihaja, in skušamo ta prihod nekako obvladati.«
»Mislim, da ni velike zgodbe za tem, koliko območij imamo zavarovanih, glavno pozornost bi bilo vredno usmeriti v prostorsko načrtovanje nove infrastrukture na način, da bomo hkrati imeli pričakovane energetske koristi in ohranjeno naravo oziroma dovolj dobro stanje narave, da bomo lahko s tem pomirjeno živeli.«
»Odličnost slovenskih organizacij in projektov za Naturo 2000 v evropskem merilu dokazuje tudi osem projektov, ki so bili med nagrajenci in finalisti nagrade LIFE, in pet projektov, ki so se uvrstili med finaliste evropske nagrade natura 2000.«